V Postojni padla rekordna dnevna količina dežja, na vzhodu padavine še vztrajajo

Kot je za N1 pojasnil dežurni hidrolog Agencije RS za okolje (Arso) Andrej Golob, so včerajšnje obilne padavine najbolj prizadele prav območje Postojne in njeno širšo okolico. Po podatkih Arsa je tam padlo okoli 190 litrov dežja na kvadratni meter, kar je najverjetneje tudi nov rekord. Pred tem je bila v Postojni v zadnjih 70 letih najvišja dnevna količina padavin 137 litrov dežja na kvadratni meter.

"Po poletju brez obilnih padavin se je kraško podzemlje po včerajšnjih padavinah dodobra napolnilo. Ker kraški sistem Ljubljanice, kamor sodi Postojna z zaledjem, ne omogoča tako hitrega odtoka po kraških jamah in kraškem sistemu, pa so se na nekaterih območjih pojavile ojezeritve," je pojasnil Golob.

Prav to se je zgodilo pred Postojnsko jamo, kjer je v noči s petka na soboto poplavilo okoliška parkirišča. V celoti je poplavilo tudi parkiran avtomobil.

Na nekaterih drugih večjih kraških območjih, kot so Planinsko polje in Cerkniško jezero ter druga manjša kraška polja, pa tokrat do ojezeritve ni prišlo.

Kot je pojasnil dežurni hidrolog, bo ta nabrana voda sedaj preko kraškega sistema počasi odtekala v smeri proti kraškim izvirom Ljubljanice ter nato preko Ljubljanice naprej.

Ker je bilo danes padavin manj, se ojezeritve na tem območju ne bodo dodatno povečevale. "Postojnska jama in ostale kraške jame imajo določeno sposobnost prevajanja vode, a ta količina padavin, ki je zapadla s petka na soboto, je bila večja, kot je bila sposobnost odtekanja vode," je pojasnil Golob. In dodal, da je takšnih območij s kraškimi ojezeritvami, ki so povsem naraven, a hkrati unikaten pojav, pri nas kar nekaj.

Voda narasla za šest metrov

Voda je sicer narasla precej hitro, a ne tako hitro, kot bi narasla v primeru hudourniških poplav. Kot je še pojasnil Golob, se je ojezeritev pri Postojnski jami tako zgodila v približno 14 urah.

"Zelo močne padavine so se začele v petek okoli 14. ure ter so trajale do 4. ure zjutraj v soboto, nato se je vodostaj Pivke pri Postojnski jami ustalil," je pojasnil. Po podatkih hidrološke postaje se je vodostaj povišal z okoli metra na sedem metrov, torej je na tem merilnem mestu v približno 14 urah voda narasla za šest metrov. Gre sicer za nadpovprečen vodostaj, ki pa po besedah hidrologa ne predstavlja izjeme.

Kot je še pojasnil Golob, se bodo razmere do nedelje umirile, zato na tem območju ne gre pričakovati poslabšanja. "Na območju, kjer je bilo največ padavin in posledično tudi težav v noči s petka na soboto, se težave ne bodo še dodatno poslabšale."

Tri hiše odrezane od povezave

Pripadniki civilne zaščite pa se trenutno ukvarjajo predvsem s plazom v Hruševju. Kot je za STA povedal poveljnik regijskega štaba civilne zaščite za primorsko-notranjsko regijo Sandi Curk, je pomoč ekip prostovoljnih gasilskih društev usmerjena predvsem na posamezne objekte, ki jih prebivalci sami ne morejo očistiti.

Veliko se ukvarjajo tudi s sanacijo plazu v Hruševju z namenom, da omogočijo prevoznost ceste do vasi Sajevče in Rakulik, kjer so tri hiše odrezane od povezave. Plaz si je dopoldne ogledal geolog, ki je odredil zaščitne ukrepe. Teh se bodo po besedah Curka lotili v zgodnjih jutranjih urah v nedeljo. Z njimi naj bi omejili gibanje plazu, s tem pa sprostili cesto Hruševje-Sajevče-Rakulik. Za končno sanacijo bo nato morala poskrbeti občina, je povedal.

Obilne padavine so v petek na območju občine Postojna sicer prizadele 48 hiš, na območju širše regije pa še bistveno več. Vse stavbe so že očiščene meteornih voda, je povedal Curk.

Poškodbe na železniški progi Divača-Koper, zaradi katerih je bila ta nekaj časa zaprta, so medtem sanirane, proga pa je bila v petek pozno zvečer znova odprta. Obilno deževje je sicer v petek popoldne najbolj prizadelo trikotnik Razdrto, Košana, Postojna ter Divačo in Kozino. Zaradi težav je Center za obveščanje Postojna prejel nekaj manj kot 300 klicev, je po pisanju STA še povedal Curk.